Sodba IV Ips 42/2008

Jedro

Tudi v primeru, ko se šele med postopkom o prekršku pokaže, da bi moral biti obdolžilni predlog vložen zoper drugo pravno oziroma odgovorno osebo ali da dokazi kažejo na drugačno dejansko stanje, sodišče od prekrškovnega organa ne more zahtevati spremembe obdolžilnega predloga zoper drugo pravno oziroma odgovorno osebo in ne dopolnitve opisa dejanskega stanja.

Izrek

Ugotovi se, da je Višje sodišče v Kopru s sodbo z dne 13.12.2007 v delu zoper pravno osebo na način, določen v 5. točki prvega odstavka 155. člena Zakona o prekrških (ZP-1), kršilo določbi drugega odstavka 105. člena in prvega odstavka 106. člena ZP-1.

V delu zoper odgovorno osebo se zahteva za varstvo zakonitosti zavrne.

Obrazložitev

A.

1. Inšpektorat Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Enota K. (Inšpektorat RS) je zoper pravno osebo M.d.d. in odgovorno osebo N.R. vložil obdolžilni predlog zaradi prekrška po 31. točki prvega odstavka in po tretjem odstavku 160. člena ZON, ker naj bi dne 11.11.2005 ponujala za prodajo in prodajala zavarovano živalsko vrsto in sicer morski datelj in tako kršila prvi odstavek 81. člena ZON v zvezi s 14. členom Uredbe o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah. Na podlagi 129.a člena ZP-1 je Okrajno sodišče v Piranu v skrajšanem postopku dne 24.5.2006 pravno in odgovorno osebo spoznalo za odgovorni za prekršek in izreklo pravni osebi globo 1.000.000,00 SIT, odgovorni osebi pa 50.000,00 SIT ter stransko sankcijo odvzema predmetov, s katerimi je bil storjen prekršek, in sicer 1,55 kg morskih dateljnov. Na ugovor pravne in odgovorne osebe je sodišče sodbo razveljavilo, prekrškovni organ pa pozvalo naj spremeni predlog. Prekrškovni organ je dne 19.6.2007 izdal "popravek oziroma dopolnitev" obdolžilnega predloga, na podlagi katerega je Okrajno sodišče v Piranu s sodbo z dne 5.10.2007 pravno osebo F.d.o.o. in odgovorno osebo N.R. spoznalo za odgovorni očitanega prekrška in jima izreklo enaki globi kot v razveljavljeni sodbi. Višje sodišče v Kopru je po pritožbi pravne in odgovorne osebe navedeno sodbo spremenilo tako, da je postopek na podlagi 8. točke prvega odstavka 136. člena ZP-1 ustavilo.

2. V zahtevi za varstvo zakonitosti vrhovni državni tožilec navaja, da sodišče prve stopnje z izrekom sodbe na podlagi določbe prvega odstavka 129.a člena ZP-1 ni izčrpalo pravice, ki jo ima po določbi prvega odstavka 106. člena ZP-1 (pravico zahtevati dopolnitev oziroma popravo obdolžilnega predloga), saj je bila po razveljavitvi sodbe zadeva vrnjena v fazo vloženega obdolžilnega predloga. V konkretnem primeru je dopolnitev obdolžilnega predloga mogoče šteti tudi kot vložitev novega obdolžilnega predloga, saj je bila obdolžena druga pravna oseba, s tem tudi njena odgovorna oseba. Tudi v primeru, ko dopolnitev in poprava po razveljavitvi sodbe ne bi bili več dopustni, sodišče ne bi prekoračilo obdolžilnega predloga, saj je v izreku opisani ravnanji pravne in odgovorne osebe zgolj prilagodilo določbam 13. člena ZP-1 in 4. člena Zakona o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja (ZOPOKD), takšen popravek pa je bil izvršen v okviru istega historičnega dogodka in enake pravne opredelitve prekrška. Prvotni in spremenjeni obdolžilni predlog vsebujeta vse sestavine, predpisane v drugem odstavku 105. člena ZP-1. Vrhovnemu sodišču predlaga, naj ugotovi, da je Višje sodišče na način določen v 9. točki prvega odstavka 371. člena Zakona o kazenskem postopku kršilo določbo drugega odstavka 105. člena in prvega odstavka 106. člena ZP-1.

3. Zahteva vrhovnega državnega tožilca za varstvo zakonitosti je bila na podlagi 171. člena ZP-1 v zvezi z drugim odstavkom 423. člena Zakona o kazenskem postopku poslana storilkama prekrška, ki nanjo nista odgovorili.

B.

4. Višje sodišče v Kopru je s sodbo z dne 13.12.2007 ugotovilo, da je sodišče prve stopnje prekoračilo obdolžilni predlog predlagatelja postopka in s tem storilo bistveno kršitev določb postopka o prekršku iz 5. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1 ter zmotno presodilo, da sta pravna in odgovorna oseba odgovorni za očitan prekršek. Sodišče prve stopnje predlagatelja postopka ne bi smelo pozvati, naj dopolni in popravi obdolžilni predlog, saj je s tem, ko je ocenilo, da obdolžilni predlog z dne 14.11.2005 izpolnjuje pogoje za začetek postopka o prekršku in na podlagi prvega odstavka 129.a člena ZP-1 izdalo sodbo v skrajšanem postopku, to možnost izčrpalo. Posledično izrek sodbe nima podlage v prvotnem obdolžilnem predlogu. S tem so podane okoliščine, ki izključujejo odgovornost za prekršek (8. točka prvega odstavka 136. člena ZP-1), saj se sodba nanaša na dejanje, ki ni predmet obdolžilnega predloga (drugi odstavek 132. člena ZP-1), zato je ugodilo pritožbi in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je postopek ustavilo.

5. Prvi odstavek 106. člena ZP-1 določa, da sodišče po prejemu obdolžilnega predloga, če ugotovi, da je predlog nepopoln ali nerazumljiv, zahteva od predlagatelja postopka, naj ga v petnajstih dneh dopolni ali popravi. Vrhovno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje po prejemu obdolžilnega predloga tega ni storilo, ampak je na podlagi prvega odstavka 129.a člena ZP-1 izdalo sodbo v skrajšanem postopku. Po razveljavitvi sodbe na podlagi osmega odstavka 129.a člena ZP-1, pa je glede na navedbe v ugovoru pravne in odgovorne osebe prekrškovni organ pozvalo, naj ponovno preveri, katera pravna in katera odgovorna oseba sta odgovorni za prekršek, da ugotovi konkretno odgovornost odgovorne osebe na podlagi aktov pravne osebe in konkretizira dejanski stan očitanega prekrška. Opisanega ravnanja sodišča prve stopnje ni mogoče opredeliti kot poziv na dopolnitev oziroma popravo predloga v skladu s prvim odstavkom 106. člena ZP-1, ker je nerazumljiv ali ne vsebuje vsega, da bi se ga dalo obravnavati, ampak kot poziv na vložitev spremenjenega obdolžilnega predloga zoper drugo pravno oziroma odgovorno osebo in na dopolnitev opisa dejanskega stanja. Glede na delitev procesnih funkcij sodišče od prekrškovnega organa tega ne more zahtevati, čeprav se šele med postopkom o prekršku pokaže, da ni bila predlagana v postopek „prava“ pravna ali odgovorna oseba oziroma da izvedeni dokazi kažejo drugačno dejansko stanje. Sodišče ima v postopku, ko odloča o utemeljenosti zahtevka iz obdolžilnega predloga, vlogo arbitra, ki nepristransko odloča o sporu med dvema stranema: prekrškovnim organom in obdolženim. Zato Vrhovno sodišče ugotavlja, da je Okrajno sodišče v Piranu z navedenim pozivanjem poseglo v pravice do enakega varstva pravic po 22. členu Ustave RS, pravice do sodnega varstva po 23. členu Ustave RS in v pravice do učinkovitega pravnega sredstva po 25. členu Ustave RS. Navedene kršitve so v obravnavani zadevi storjene s tem, da je prekrškovni organ dne 19.6.2007 v skladu z usmeritvami sodišča in z navedbami ugovora zoper odgovorno osebo N.R. dopolnil obdolžilni predlog z obdolžitvijo, da je opustil dolžno nadzorstvo nad svojimi delavci, zoper pravno osebo pa vložil nov obdolžilni predlog, saj je namesto M.d.d. kot pravno osebo obdolžil F.d.o.o. in konkretiziral njeno kršitev očitanih določb s tem, ker so vodstveni organi opustili dolžno nadzorstvo nad zakonitostjo ravnanja njim podrejenih delavcev.

6. Okrajno sodišče v Piranu je s sodbo z dne 5.10.2007, s katero je na podlagi dne 20.6.2007 popravljenega oziroma dopolnjenega obdolžilnega predloga pravno in odgovorno osebo spoznalo za odgovorni očitanega prekrška v delu zoper odgovorno osebo prekoračilo zahtevek, saj bi moralo odločati na podlagi prvotno vloženega predloga z dne 15.11.2005. Vrhovno sodišče ugotavlja, da dejanje opisano v prvotno vloženem obdolžilnem predlogu nima vseh zakonskih znakov očitanega prekrška, saj se obdolženi odgovorni osebi očita le "ponujanje za prodajo in prodaja zavarovane živalske vrste". Vse zakonske znake očitanega prekrška je navedlo šele Okrajno sodišče v Piranu v sodbi z dne 5.10.2007, ko je v izreku sodbe dodalo, da je odgovorna oseba "kot direktor pravne osebe opustila dolžno nadzorstvo nad svojimi delavci v restavraciji" in "da je ribiškima inšpektorjema natakar kot predjed prinesel morske datelje, ki so jih ponujali tudi v jedilnem listu, tako pa je bilo zaseženih 1,55 kg morskih dateljev". S tem je sodišče prekoračilo zahtevek, podan v prvotno vloženem obdolžilnem predlogu, saj se sme sodba o prekršku nanašati samo na osebo, ki je obdolžena, in samo na dejanje, ki je predmet obdolžilnega predloga (drugi odstavek 132. člena ZP-1). Objektivne identitete ni mogoče široko razlagati, če je to v škodo obdolženca, zato sodišče ne more spremeniti opisa prekrškovnega dejanja tako, da bi prav ta sprememba povzročila hujšo pravno kvalifikacijo, kot bi izhajala iz opisa dejanja v obdolžilnem predlogu (lahko se odvzame kakšen konstitutivni znak, kakšna kvalifikatorna okoliščina ali doda kakšna okoliščina, ki dejanje privilegira). Takšna sprememba bi bila sicer v skladu z načelom iskanja materialne resnice, zato pa bi občutno posegla v pravice obrambe in načelo akuzatornosti. Smiselno bi takšna sprememba pomenila, da je sodišče v delu prevzelo vlogo pregona, obdolženec pa bi bil prikrajšan za obrambo glede tega dela. Kršitev objektivne identitete obdolžilnega predloga in sodbe pomeni absolutno bistveno kršitev postopka po 5. točki prvega odstavka 155. člena ZP-1, zato je Višje sodišče glede odgovornosti odgovorne osebe pravilno odločilo, da so s tem podane okoliščine, ki izključujejo odgovornost za prekršek (8. točka prvega odstavka 136. člena ZP-1), saj se sodba nanaša na dejanje, ki ni predmet obdolžilnega predloga (drugi odstavek 132. člena ZP-1), in postopek ustavilo.

7. Glede odgovornosti pravne osebe F.d.o.o. pa Vrhovno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni prekoračilo zahtevka, saj je prekrškovni organ s tem, ko je namesto M.d.d. kot pravno osebo obdolžil F.d.o.o., vložil nov obdolžilni predlog zoper drugo osebo, kjer je pravilno navedel tudi temelje odgovornosti pravne osebe po ZOPOKD. S tem v ničemer ni posegel v pravico do enakega varstva pravic F.d.o.o., prav tako ne v pravice M.d.o.o.. Nov obdolžilni predlog vsebuje vse sestavine predpisane v drugem odstavku 105. člena ZP-1. Tega, da sodišče ni ustavilo postopka zoper pravno osebo M.d.d., zahteva kot kršitev ne uveljavlja.

8. Vrhovno sodišče ugotavlja, da je v delu zoper pravno osebo Višje sodišče na način določen v 5. točki prvega odstavka 155. člena ZP-1 kršilo določbo drugega odstavka 105. člena ZP-1 in prvega odstavka 106. člena ZP-1, zato je izdalo ugotovitveno sodbo. V delu zoper odgovorno osebo pa je zahtevo za varstvo zakonitosti zavrnilo, saj sta s sodbo Višjega sodišča ugotovljeni kršitvi prvega odstavka 106. člena in drugega odstavka 132. člena ZP-1 podani, zato je Višje sodišče ravnalo pravilno, ko je ugodilo pritožbi in postopek ustavilo.

Datum zadnje spremembe:

22.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSK sodba PRp 213/2013
• VSC Sklep PRp 147/2018
• VSK sodba PRp 258/2009.